torek, 2. marec 2010

Sini-must-valge

V slovenskih logih bi izpadli blazno čudni, če bi naokoli poskakovali z narodno nošo (brez povezave s folklorno prireditvijo), sadno kupo ponosno okrasili z miniaturno slovensko zastavico ali ob dnevu republike razposlali čestitke v nacionalnih barvah. Estonski patriotizem tovrstna narodno zavedna dejanja obratno glasno pozdravlja.


Estonski ponos še posebej očitno vzplameni ob dnevu republike. Večina Estoncev začne rojstnodnevne aktivnosti že ob ranih jutranjih urah s priključitvijo modro-črno-beli množici sorojakov, korakajoč v paradi ali prepevajoč narodne pesmi na skupinskih srečanjih. Medtem ko starši vztrajno vihtijo trobarvnico in kimanju, ki v nordijskem okolju navadno nadomešča pozdravne besede, pripnejo še enostavčno čestitko ob dnevu republike, bratovščine študentov razkazujejo svoje uniforme v prvih vrstah. Himna simultano odmeva z ulic in tehničnih aparatov, obvezno popoldansko-večerno sprostitev pa predstavlja neposredni prenos predsednikovega banketa (letos organiziranega v Tartuju), ki med drugim ponuja tudi popularni 3(!)-urni proces rokovanja z vsemi povabljenimi gosti.


Narodni ponos ne zbledi niti ob odhodu prazničnega vzdušja, saj ostaja uporaba nacionalnih elementov (od noše do zastave) nadvse modna predvsem med mladimi Estonci.

nedelja, 21. februar 2010

Preverjena mednarodna kombinacija

Z Ekkejem sva vse do današnjega večera domišljavo lebdela v prepričanju, da sva edini slovensko-estonski par na svetu. Naključna informacija je spodbudila manjšo raziskavo, ki je dokazala nasprotno in servirala celo nekaj odmevnih imen.
  
V srečnem estonsko-slovenskem razmerju čofotata svetovno priznana plavalca, devetkratni evropski prvak in svetovni rekorder Peter Mankoč ter 24-letna olimpijska športnica Triin Aljand iz Estonije. Po tem ko sta več kot štiri leta zvezo vzdrževala z mimobežnimi srečanji, ki jih dopušča naporen tekmovalni urnik, se je decembra Triin preselila v Ljubljano, saj sta prepričana, da slovensko vreme omogoča prijetnejše življenje (in s tem se moram še kako strinjati!).
Z olimpijskim bronom nagrajeni metalec diska Aleksander Tammert iz Tartuja uživa v družinskem življenju s celjsko športnico Elizabeto Randjelovič. Po tem ko je Elizabeta-Liza odložila kopje, ki ga je profesionalno vihtela za slovenske barve, se je posvetila materinstvu hčerk Allise in Izabele.

torek, 16. februar 2010

Pustne norčije

Medtem ko s slovenskih ulic na pustni torek izginejo vsi otroci, a vzniknejo številni superheroji, princeske in Pike Nogavičke, so estonski otroci prikrajšani kostumov in ličil. PustVastlapäev praznujejo v družbi sani, s katerimi se spuščajo po miniaturnih hribih, ki se tu in tam zgubajo na neskončnih ravninah. Daljša kot je pot, bolj visoko bo zrastel lan, so prepričani. (Ob poznavanju estonskega gorovja lahko predvidevamo, da se tukajšnji kmetje težko bavijo z uspešnimi žetvami lanu?!).


Za pustni odstotek holesterola namesto krofov poskrbijo t.i. vastlakuklid, okusni palačinkasti kruhki z izdatnimi količinami smetane, spretne gospodinje pa s svojimi kuhalnicami praznično pomešajo po grahovi juhi, v kateri obvezno plava prašičja noga (preden se vam začnejo cediti požrešne sline: ne krača, podplat!). Še ena od nepogrešljivih tradicij pa dobesedno pripleše v večernih urah, saj tradicija narekuje obisk vaškega plesa. In ker življenje v tujini zahteva nekaj kulturnega prilagajanja, sem “morala” tudi sama sprejeti povabilo na pustni žur!

nedelja, 14. februar 2010

Ura estonščine

Ker je na nedeljskem urniku ravno estonska domača naloga, tokratni post posvečam duhu časa in se namrščeno zaziram v estonski jezik. 

Ko z naključnimi Estonci ponosno deliš podatek, da se učiš njihovega maternega jezika, reakcija običajno ni spodbudna. Z nekoliko vzvišenim pogledom odgovorijo: »Veliko sreče, estonščina je zelo težka!« in se ob nasmehnejo z opaznim sarkazmom.

Eno od zapletenih ovir na estonskem jezikovnem poligonu zagoto predstavlja 14 (!) sklonov, določenih natačno 69 (!!) skladenjskimi pravili. Da nekoliko uravnotežijo težavnost učenja, Estonci zradirajo spole in prihodnjik (»No sex, no future,« je ob tem humorno pripomnila naša profesorica). Za hec ne uporabljajo pol črk iz abecede (c, f, z ...), a se zato izdatno potrudijo pri samoglasnikih. Ne samo, da imajo devet osnovnih samoglasnikov, vsak od njih je lahko izgovorjen na tri različne načine! Da se zagotovo naučimo njihove rabe in izgovorjave, Estonci tujcem naredijo prijazno uslugo in jih v besedah uporabijo pogosteje kot samoglasnike. In seveda, redke preostale samostalnike zmehčajo v stilu predšolskih otrok preden začnejo obiskovati logopeda.

Za domačo nalogo se lahko spakujete ob naslednjih besedah: öö (noč), jäääär (ledeni rob), kuuuurija (raziskovalec lune), pikkkula (dolga vas).

ponedeljek, 18. januar 2010

Pravljične kulise


Snežni val, ki je zajel stari kontinent, je skupaj s polarnimi temperaturami evropskega severa stkal debelo odejo snega, ki že dober mesec vztrajno prekriva estonske gozdove in polja. Tako dekorirana pokrajina, več kot dve uri dnevno obsijana s rožnato-oranžnim sončnim zahodom, spominja na kulise romantičnih severnih pravljic ali vsaj slabo narejenih hollywoodskih filmov. Nekoliko malo manj pravljične so zgolj neizprosno ledene temperature, ki živo srebro potisnejo tudi do tri desetice pod ničlo.

sreda, 13. januar 2010

Bobu bob

Z odsotnostjo gora so zimski športi v baltskem koncu okrnjeni slovenskih favoritov v obliki smučanja in sankanja. Po okornem pobijanju ob teku (no, bolj hoji) na smučeh smo si zaželeli nekaj prepiha ob ušesih. Olimpijska bob proga v latvijski Siguldi nam je vzbrizgala dovolj adrenalina za celo sezono zimskega športanja na slovenskih tleh.

ponedeljek, 11. januar 2010

Propadajoči sovjetski Pentagon

Ker smo z nemškim prijateljem Christopherjem predlansko poletje že prečesali  nekaj osrednjih turističnih presežkov estonskih ravnin, smo se tokrat lotili anti-antrakcij. Svoja jadra smo usmerili v polpreteklost z obiskom mesta Paldiski, ki je v času bivše republike z nuklearnimi raketami, vojnimi podmornicami in 16.000 izurjenimi vojaki predstavljalo sovjetski Pentagon.



Območje je ostalo skrbno varovano vse do sredine 90-ih, ko so ga osvobodili klavstrofobičnega obzidja in vojaških vsebin. Za sivimi zidovi kockastih blokov je ostala le še peščica ljudi, ki je ne moti temačna kulisa izpraznejenih barak, propadajočih stanovanjskih stavb in ruševin nekdaj mogočnega vojaškega pristanišča. Depresivno atmosfero so na filmsko platno ujeli tudi švedski ustvarjalci temačnega filma Lilya-4-Ever, ki se dogaja na neimenovani post-sovjetskem lokaciji.



 Čeprav opisi morda ne zvenijo obljubljajoče, moreči spomini bližnje preteklosti, odtisnjeni na skrivnostno baltsko obalo z vzpenjajočimi klifi in ledenimi valovi, ponujajo fotogenične motive, ki se bodo verjetno že čez nekaj let uklonili neobhodnim dotikom sodobnosti.