Božični jedilnik po estonsko

Čeprav estonska pokrajina ni pretirano posejana s cerkvami in Estonci v veliki večini ostajajo ateisti, je božič osrednji praznik, ki mu Estonci vestno posvečajo nemalo pozornosti. Pravijo, da je tradicija prazničnega obeleževanja božičnega časa prisotna vse od poganskih praks čaščenja zimskega solsticija, hkrati pa se je božič v minulem stoletju uveljavil kot simbol odpora proti sovjetski okupaciji. Estonski božič danes prežemajo številne ljudske tradicije, med katerimi jih je največ povezanih s kulinariko.

Gastronomski sokovi se pretakajo ob značilnih jedeh, ki v božičnem času obtežujejo nemara vsako estonsko mizo. Težko se izognemo krvavicam, spečenemu lososu in svinjini z zeljem, na jedilniku pa ne bodo manjkali niti lično dekorirani pišotki pipparkogid, značilna solata z ribami, rdečo peso, korenjem, kumarami, krompirjem in jajci, torte na drobtinasti osnovi in polnjena jajca. Kozarce obvezno polni pivo, ki se pretaka v tako gromozanskih količinah, da so nekdaj božič imenovali kar praznik piva. Prijazno dekorirane jedi ostanejo na praznično pogrnjeni mizi ves večer, včasih celo vse do jutra, kar naj bi izhajalo iz predkrščanske tradicije hranjenja duhov prednikov. Danes sicer duhovi prednikov za jedilno mizo ne sedejo nič kaj pogosto, hrana pa vseeno izgine še pred jutrom!