Pravljične kulise

Snežni val, ki je zajel stari kontinent, je skupaj s polarnimi temperaturami evropskega severa stkal debelo odejo snega, ki že dober mesec vztrajno prekriva estonske gozdove in polja. Tako dekorirana pokrajina, več kot dve uri dnevno obsijana s rožnato-oranžnim sončnim zahodom, spominja na kulise romantičnih severnih pravljic ali vsaj slabo narejenih hollywoodskih filmov. Nekoliko malo manj pravljične so zgolj neizprosno ledene temperature, ki živo srebro potisnejo tudi do tri desetice pod ničlo.

Bobu bob

Z odsotnostjo gora so zimski športi v baltskem koncu okrnjeni slovenskih favoritov v obliki smučanja in sankanja. Po okornem pobijanju ob teku (no, bolj hoji) na smučeh smo si zaželeli nekaj prepiha ob ušesih. Olimpijska bob proga v latvijski Siguldi nam je vzbrizgala dovolj adrenalina za celo sezono zimskega športanja na slovenskih tleh.

Propadajoči sovjetski Pentagon

Ker smo z nemškim prijateljem Christopherjem predlansko poletje že prečesali  nekaj osrednjih turističnih presežkov estonskih ravnin, smo se tokrat lotili anti-antrakcij. Svoja jadra smo usmerili v polpreteklost z obiskom mesta Paldiski, ki je v času bivše republike z nuklearnimi raketami, vojnimi podmornicami in 16.000 izurjenimi vojaki predstavljalo sovjetski Pentagon.

Območje je ostalo skrbno varovano vse do sredine 90-ih, ko so ga osvobodili klavstrofobičnega obzidja in vojaških vsebin. Za sivimi zidovi kockastih blokov je ostala le še peščica ljudi, ki je ne moti temačna kulisa izpraznejenih barak, propadajočih stanovanjskih stavb in ruševin nekdaj mogočnega vojaškega pristanišča. Depresivno atmosfero so na filmsko platno ujeli tudi švedski ustvarjalci temačnega filma Lilya-4-Ever, ki se dogaja na neimenovani post-sovjetskem lokaciji.

 Čeprav opisi morda ne zvenijo obljubljajoče, moreči spomini bližnje preteklosti, odtisnjeni na skrivnostno baltsko obalo z vzpenjajočimi klifi in ledenimi valovi, ponujajo fotogenične motive, ki se bodo verjetno že čez nekaj let uklonili neobhodnim dotikom sodobnosti. 

3, 2, 1 ...

 ... head uut aastat!

Poslednje trenutke iztekajočega leta smo v komorni zasedbi preživeli v sveže spletenem talinskem gnezdu prijateljev iz Litve, novo desetletje pa smo ob veličastnih obrisih raket in pokih zamaškov pozdravili v streljaj oddaljenem strogem centru estonske prestolnice, katere prazničnega rajanja ni ustavil niti snežni metež.

Pod jelko

(K sreči!) tudi pod estonskimi smrečicami v božičnem času ne manjka velikodušnih daril. Medtem ko slovenski otroci hitimo s trganjem papirja, pa čaka Estonce zamuden celovečerni ritual deljenja daril. Šele po večerji družina sede okoli jelke in izbere "razdaljevalca daril", ki s hecno kapo na glavi in z obveznim humorjem izbira med živopisanimi zavoji. Osebo, ki ji je darilo namenjeno, pred prejetjem paketa nato čaka včasih nekoliko travmatičen pevski izziv (tako za pevce kot poslušalce, seveda). Po odžgoleti pesmi, ki navadno izvira iz oguljene božične pesmarice, prejemnik slavnostno razkrije svoje darilo in šele ko si vsebino vsi prisotni natančno ogledajo, se pozornost znova usmeri v naslednji skrivnostni paket.